Zgodovina

Slovenski odbor za matematiko je bil pod imenom Nacionalni komite za matematiko ustanovljen kmalu po osamosvojitvi Slovenije z namenom, da Slovenijo zastopa v mednarodnih združenjih International Mathematical Union in European Mathematical Society, v katera je bil sprejet leta 1992. Do leta 1993 ga je vodil Niko Prijatelj, nato pa do leta 2004 Peter Legiša. Odbor, ki je sicer neodvisno deloval pod okriljem DMFA, je v tistem obdobju sodeloval pri organizaciji 1. slovenskega kongresa matematikov in fizikov v Cankarjevem domu v Ljubljani (1994), sklenil sporazum o sodelovanju z American Mathematical Society (1995), z likovnim natečajem obeležil Mednarodno leto matematike (2000). Pod okriljem društva je takrat delovala tudi Sekcija za uporabno matematiko, ki jo je od leta 1990 do 1997 vodil Marko Razpet, nato pa do leta 2003 Mihael Perman. Člani sekcije so s prispevki sodelovali na vsakoletnih srečanjih ob Občnem zboru DMFA.

Leta 2004 je predsedovanje Nacionalnega komiteja prevzel Tomaž Pisanski, ki je na tej funkciji ostal do 2014. Začetek sta zaznamovali Vegovi leti 2004 in 2006 s številnimi aktivnostmi, posvečenimi obletnicama rojstva oziroma smrti Jurija Vege. Na Občnem zboru leta 2006 v Gozd Martuljku se je Nacionalni komite preimenoval v Slovenski odbor za matematiko, Upravni odbor DMFA Slovenije pa je bil razširjen s funkcijo tajnika komisije za raziskovalno dejavnost v matematiki, ki jo je prevzel Boštjan Kuzman, vodenje sekcije za uporabno matematiko pa je prevzel Emil Žagar. Kuzman in Žagar sta nato ob podpori Pisanskega tri leta zapored ob Občnem zboru DMFA Slovenije organizirala tudi Slovensko srečanje matematikov raziskovalcev (Podčetrtek 2007 in 2008, Bled 2009), ki je vsebovalo predstavitve mednarodno odmevnih dosežkov slovenskih matematikov (npr. nove monografije), predstavitve doktorskih del, priložnostne znanstvene in strokovne prispevke in podobno. Pisanski je kot predsednik Odbora uspešno odprl delovanje DMFA Slovenije v mednarodno skupnost. DMFA je skupaj z IMFM in Univerzo na Primorskem začelo izdajati mednarodno matematično revijo Ars Mathematica Contemporanea (2008) in podpisalo nekaj bilateralnih pogodb o sodelovanju z drugimi evropskimi društvi. Na podlagi tega povezovanja se je vzpostavila matematična konferenca CSASC (Czech, Slovak, Austria, Slovenia, Catalan). Februarja 2012 je v Ljubljani potekala tudi seja Upravnega odbora EMS, ob kateri je Pisanski predstavil delo DMFA Slovenije.

V letu 2014 je bil na Občnem zboru DMFA v Mariboru za predsednika Odbora izvoljen Boštjan Kuzman, ki je ostal na funkciji 4 dvoletne mandate. V tem času je intenzivno sodeloval predvsem z Evropskim matematičnim društvom in organizatorji Evropskega kongresa matematike ECM v Portorožu, ki je bil načrtovan za leto 2020, a zaradi epidemije koronavirusa nazadnje uspešno izveden v hibridni obliki leta 2021. Udeležil se je več srečanj nacionalnih predstavnikov pri EMS v Lizboni (2017), Maynoothu (2018), Berlinu (2019) ter spletnih srečanj (2020, 2021, 2022), kongresa in zasedanj Sveta EMS v Berlinu (2016), Pragi (2018) in na Bledu (2021), ter obiskov delegacij EMS v Sloveniji zaradi organizacije kongresa (Portorož 2015, Bled 2019). Na teh srečanjih je redno predstavljal delo DMFA in promoviral kandidaturo Slovenije oziroma poročal o aktivnostih v zvezi s pripravo Evropskega matematičnega kongresa. Ob srečanju Sveta EMS na Bledu (2021) je predstavnikom EMS predstavil tudi delo Josipa Plemlja in Plemljevo spominsko sobo. Z željo, da se v delovanje Odbora vključi širša slovenska matematična skupnost, je pripravil tudi osnutek pravilnika delovanja Odbora in ga večkrat predstavil na Občnih zborih in neformalnih sestankih s predstavniki različnih slovenskih fakultet in univerz.

Leta 2022 je bila za predsednico Odbora izvoljena Jasna Prezelj, ki je pred tem že uspešno organizirala konferenco CSASC v Kopru (2013), sodelovala pri aktivnostih Odbora za ženske in se je leta 2022 kot predstavnica Slovenije tudi udeležila skupščine IMU v Helsinkih.